Društvo revmatikov Slovenije vabi bolnike, da naredijo nekaj zase in tako pomembno prispevajo k zdravljenju svoje revmatske bolezni. Predvsem pa je pomembno, da skrbijo za zdravo prehrano in primerno telesno težo, da so telesno aktivni in se naučijo obvladovati stres, pravi Darja Ambrožič, dr.med., prehranska svetovalka.
Ob tem Združenje navaja, da je pomembno upoštevati navodila revmatologa in vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri zdravljenju, redno jemati zdravila in se o vseh težavah in vprašanjih posvetovati s strokovnjaki. Več ko imajo pacienti odgovorov na svoja vprašanja, lažje jim je, saj je eden največjih vzrokov za stres negotovost – pravijo v društvu, ki obstaja že skoraj 40 let.
Zdrava prehrana in primerna telesna teža
Več študij je pokazalo vpliv življenjskega sloga, predvsem prehrane in telesne dejavnosti, na pojav simptomov in potek revmatoidnega artritisa. Pokazali so tudi blagodejne učinke hrane na različne vnetne mediatorje, ki sodelujejo pri nastanku in poteku bolezni, na katere pa lahko vplivamo tudi z zdravili. Izkazalo se je tudi, da je prehrana zelo težko in kompleksno raziskovalno področje, ki hkrati zahteva zelo oseben, individualen pristop. Zato ni enotnih prehranskih priporočil, ki bi veljala za vse bolnike, vendar je bilo doseženo močno soglasje o nekaterih osnovnih smernicah, ki jih je treba upoštevati.
Izogibati se je treba predelani hrani
Priporočena živila so veliko sveže ali čim manj toplotno obdelane zelenjave (zelenolistnata zelenjava, stročnice, križnice, kot sta brokoli in ohrovt), obilna uporaba začimb (kurkuma in ingver), sezonsko sadje (jagodičevje), probiotiki ( jogurti), oreščki, zeleni čaj, torej živila, bogata z naravnimi antioksidanti in snovmi, ki imajo znano protivnetno delovanje. Več študij je pokazalo, da veganska prehrana oziroma živila, ki ne vsebujejo veliko rdečega mesa, kot je sredozemska prehrana, bogata z zelenjavo, ribami, oljčnim oljem in začimbami, blagodejno vpliva na potek revmatoidnega artritisa. Ob primerno pestri prehrani prehranska dopolnila z izjemo vitamina D in omega-3 maščobnih kislin verjetno niso potrebna. Pri tem velja opozoriti, da mora biti prehrana ne glede na zgornja priporočila vedno usklajena s predpisanimi zdravili in stanjem bolezni pri vsakem posamezniku.
Izogibati se je treba predelani hrani z veliko soli, sladkorja, transmaščob, raznih aditivov in konzervansov ter velikim količinam živil živalskega izvora (predvsem rdečega mesa). Ni prepričljivih dokazov, da uživanje alkohola zmanjša aktivnost revmatoidnega artritisa. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko alkohol celo poslabša možnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja. Pomembno je tudi vedeti, da lahko alkohol v kombinaciji z zdravili spodbuja pojav neželenih učinkov zdravil. Zato je priporočljivo, da alkohol uživate le občasno, v majhnih količinah, npr. kozarec rdečega vina ob obroku.
Kajenje poslabša potek bolezni
Raziskave kažejo, da je revmatoidni artritis pogostejši pri kadilcih in da je potek bolezni pogosto bolj agresiven. Kajenje ni samo dejavnik tveganja za nastanek revmatoidnega artritisa, ampak je tudi pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, ki je eden vodilnih vzrokov umrljivosti tudi pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Kajenje je škodljivo, zato ga močno odsvetujemo.
Eden od pomembnih ciljev spremembe prehranjevalnih navad je vzdrževanje primerne telesne teže s primerno telesno sestavo – pomembno je razmerje med mišicami in maščobo ter njihova razporeditev. Priporočljivo je meriti telesno sestavo, predvsem zaradi nekaterih zdravil (npr. glukokortikoidov), ki pomembno vplivajo na zmanjšanje mišične mase in strukture kosti, hkrati pa ohranjajo ali celo povečujejo maso maščobnega tkiva. Prilagojeno posamezniku, njegovi bolezni, telesni aktivnosti in telesni sestavi je treba v prehrano vključiti živila, za katera je znano, da delujejo protivnetno.
Telesna aktivnost
Po evropskih priporočilih za zdravljenje vnetnega artritisa, tudi revmatoidnega artritisa, mora biti redna telesna dejavnost pomemben del zdravljenja. Redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na potek bolezni, zato je treba ostati pozitiven do telesne aktivnosti tudi takrat, ko se bolnik počuti utrujeno in otrdel ter ga bolijo sklepi in mišice. Vadbo je treba prilagoditi bolnikovim trenutnim zmožnostim in je ne smemo povsem opustiti. Prilagoditve ali krajši odmori so potrebni le v primeru aktivnega vnetja sklepov ali periostalnih struktur.
Z vadbo je priporočljivo začeti postopoma in skupaj s fizioterapevtom in/ali trenerjem pripraviti načrt vadbe, ki bo znal uskladiti vse vrste vadb, ki bodo ustrezale bolnikovemu stanju in mu bodo v veselje.
Obvladovanje stresa
Bolnik naj si dneve organizira tako, da je v dnevnem urniku dovolj časa za redno telesno dejavnost in počitek. Potrebno se je naučiti tehnik za zmanjšanje stresa, npr. joge in meditacije. Včasih pomaga, če se za trenutek ustavimo ter počasi in globoko dihamo. Sprememba življenjskega sloga je tek na dolge proge, učinki večinoma niso vidni čez noč, so pa dolgoročni – ugotavljajo v Društvu revmatikov Slovenije, ki ponujajo nešteto dobrih nasvetov in informacij.
ZA VSE INFORMACIJE ZA TA ČLANEK SE LEPO ZAHVALJUJEMO DRUŠTVU REVMATIKOV SLOVENIJE IN DARJI AMBROŽIČ, dr.med., prehranski svetovalki.
Pustite komentar
To spletno mesto ščiti hCaptcha, pri čemer veljajo hCaptcha pravilnik o zasebnosti in pogoji uporabe.