14 NAJPOGOSTEJŠIH AVTOIMUNSKIH BOLEZNI

Obstaja več kot 80 različnih avtoimunskih bolezni. Vsaka je zgodba zase glede diagnoze in zdravljenja. Vsaka bolezen ima svoje simptome, vsem pa je skupna huda utrujenost, ki je pogost znak avtoimunskih bolezni. Najpogostejše so avtoimunska bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, sistemski eritematozni lupus, multipla skleroza, avtoimunska sladkorna bolezen, celiakija, Crohnova bolezen, avtoimunska bolezen ledvic in luskavica. Tukaj je 14 najpogostejših.

1. Sladkorna bolezen tipa 1

Trebušna slinavka proizvaja hormon inzulin, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem napade in uniči celice, ki proizvajajo insulin v trebušni slinavki.

Visok krvni sladkor lahko povzroči poškodbe krvnih žil in organov, kot so srce, ledvice, oči in živci.

2. Revmatoidni artritis (RA)

Pri revmatoidnem artritisu (RA) imunski sistem napade sklepe. Ta napad povzroči rdečico, vročino, bolečino in okorelost sklepov.

Za razliko od osteoartritisa, ki običajno prizadene ljudi, ko se starajo, se lahko RA začne že pri 30 letih ali prej.

3. Luskavica

Kožne celice običajno rastejo in se nato izločijo, ko jih ne potrebujemo več. Psoriaza povzroča prehitro razmnoževanje kožnih celic. Dodatne celice se kopičijo in tvorijo vnete rdeče lise, običajno vidne na koži kot srebrno bele luske. Celo do 30 % ljudi s psoriazo razvije otekline, okorelost in bolečine v sklepih. Ta oblika bolezni se imenuje psoriatični artritis.

4. Multipla skleroza

Multipla skleroza (MS) poškoduje mielin, zaščitno ovojnico, ki obdaja živčne celice v vašem osrednjem živčnem sistemu. Poškodba mielinske ovojnice upočasni hitrost prenosa sporočil med možgani in hrbtenjačo v telo in iz njega.

Ta poškodba lahko povzroči simptome, kot so otrplost, šibkost, težave z ravnotežjem in težave pri hoji. Bolezen se pojavlja v več oblikah, ki napredujejo z različnimi stopnjami. Glede na študijo iz leta 2012 približno 50 % ljudi z MS potrebuje pomoč pri hoji v 15 letih po razvoju bolezni.

5. Sistemski eritematozni lupus (SLE)

Čeprav so zdravniki prvič opisali lupus v 19. stoletju kot kožno bolezen zaradi izpuščaja, ki ga pogosto povzroča, sistemska oblika, ki je najpogostejša, dejansko prizadene številne organe, vključno s sklepi, ledvicami, možgani in srcem.

Bolečine v sklepih, utrujenost in izpuščaji so med najpogostejšimi simptomi.

6. Vnetje črevesja

Vnetje črevesja je izraz, ki se uporablja za opis stanja, ki ga povzroča vnetje črevesne stene. Ogroženi so lahko različni deli prebavnega trakta. Crohnova bolezen lahko povzroči vnetje katerega koli dela prebavnega trakta, od ust do anusa.

Ulcerozni kolitis prizadene samo sluznico debelega črevesa in danke.

7. Addisonova bolezen

Addisonova bolezen prizadene nadledvične žleze, ki proizvajajo hormon kortizol, aldosteron in androgene hormone. Premalo kortizola lahko vpliva na način porabe in shranjevanja ogljikovih hidratov in sladkorja (glukoze) v telesu. Pomanjkanje aldosterona povzroči izgubo natrija in presežek kalija v krvnem obtoku. Simptomi vključujejo šibkost, utrujenost, izgubo teže in nizek krvni sladkor.

8. Gravesova bolezen

Gravesova bolezen prizadene ščitnico v vratu in povzroči, da proizvaja preveč hormonov. Ščitnični hormoni nadzorujejo telesno porabo energije, znano kot metabolizem.

Če imate preveč teh hormonov, se vaša telesna aktivnost poveča, kar povzroči simptome, kot so živčnost, hitro bitje srca, nestrpnost do vročine in izguba teže.

Eden od možnih simptomov te bolezni so izbuljene oči, imenovane eksoftalmus. Pojavi se lahko kot del Gravesove oftalmopatije, ki se glede na študijo iz leta 1993 zgodi pri približno 30 % bolnikov z Gravesovo boleznijo.

9. Sjögrenov sindrom

To stanje napada žleze, ki zagotavljajo mazanje oči in ust. Tipični simptomi Sjögrenovega sindroma so suhe oči in suha usta, lahko pa prizadene tudi sklepe ali kožo.

10. Hashimotov tiroiditis

Pri Hashimotovem tiroiditisu je proizvodnja ščitničnih hormonov upočasnjena in je pomanjkljiva. Simptomi vključujejo povečanje telesne mase, občutljivost na mraz, utrujenost, izpadanje las in otekanje ščitnice (golša).

11. Miastenija gravis

Miastenija gravis vpliva na živčne impulze, ki pomagajo možganom pri nadzoru mišic. Ko je komunikacija med živci in mišicami motena, signali ne morejo usmeriti mišic k krčenju.

Najpogostejši simptom je mišična oslabelost, ki se poslabša z aktivnostjo in izboljša med počitkom. Pogosto so prizadete mišice, ki nadzorujejo gibanje oči, odpiranje vek, požiranje in gibanje obraza.

12. Avtoimunski vaskulitis

Avtoimunski vaskulitis se pojavi, ko imunski sistem napade krvne žile. Nastalo vnetje zoži arterije in vene, kar povzroči manjši pretok krvi skozi njih.

13. Perniciozna anemija

To stanje je posledica pomanjkanja beljakovin, ki jih proizvajajo celice želodčne sluznice, znane tudi kot intrinzični faktor, ki je potreben, da tanko črevo absorbira vitamin B-12 iz hrane. Brez tega vitamina bo oseba razvila anemijo in sposobnost telesa, da pravilno sintetizira DNK, se bo spremenila.

Perniciozna anemija je pogostejša pri starejših odraslih. Po raziskavi iz leta 2012 na splošno prizadene 0,1 % prebivalstva, skoraj 2 % ljudi, starejših od 60 let.

14. Celiakija

Ljudje s celiakijo ne morejo uživati ​​živil, ki vsebujejo gluten, beljakovino, ki jo najdemo v pšenici, rži in drugih žitnih izdelkih. Ko je gluten v tankem črevesu, imunski sistem napade ta del prebavil in povzroči vnetje. Študija iz leta 2015 je pokazala, da celiakija prizadene približno 1 % ljudi v Združenih državah. Večje število ljudi je poročalo o občutljivosti na gluten, ki ni avtoimunska bolezen, vendar ima lahko podobne simptome, kot so driska in bolečine v trebuhu.

več o avtoimunskih boleznih.
Vir: