KAJ JE AVTOIMUNA BOLEZEN?

Avtoimunska bolezen je stanje, v katerem vaš imunski sistem pomotoma napade vaše telo. Kar 3-5 % svetovnega prebivalstva trpi za boleznimi imunskega sistema.

Imunski sistem običajno ščiti telo pred mikrobi, kot so bakterije in virusi. Ko imunski sistem zazna te tuje vsiljivce, pošlje vojsko bojnih celic, da jih napade. Običajno imunski sistem prepozna razliko med tujimi in domačimi celicami.

Pri avtoimunskih boleznih pa pride do napačnega »delovanja« imunskega sistema, ki napade lastne celice in tkiva, kot bi šlo za tujek. Sprošča beljakovine, imenovane avtoprotitelesa, ki napadajo zdrave celice. Posledica je uničenje lastnih tkiv in organov. Na zunaj jih vidimo kot vnetje. Dolgoročno pa poškodbe določenih lastnih tkiv in organov povzročajo težave zaradi neopravljenih nalog, ki bi jih ta tkiva oziroma organi sicer morali opravljati v telesu.

Nekatere avtoimunske bolezni prizadenejo samo en organ. Na primer, sladkorna bolezen tipa 1 poškoduje trebušno slinavko. Druge bolezni, kot je sistemski eritematozni lupus (SLE), prizadenejo celotno telo.

Kaj povzroča nastanek avtoimunske bolezni?

Raziskovalci ne vedo natančno, kaj povzroča avtoimunske bolezni. Večina strokovnjakov se strinja s tem genetika, prehrana, okužbe in izpostavljenost kemikalijam lahko vpliva na nastanek.

Avtoimunske bolezni nadzirajo geni posameznika in okolja (okužbe in okolje, v katerem posameznik živi). Pri dednih boleznih/okvarah nekaterih ključnih genov imunski sistem ne deluje pravilno in ne razlikuje dobro med lastnimi in tujimi celicami in tkivi. Običajno se takšen imunski sistem tudi slabo bori proti tujkom, zato imamo okvarjen imunski sistem, ki je slabo odporen na okužbe, hkrati pa napada lastna tkiva in organe. To pomeni, da gre v večini primerov za kombinacijo specifičnih dednih lastnosti in okoljskih okoliščin – človek dobi določeno okužbo, na katero se zaradi svojih genetskih posebnosti odzove nekoliko neustrezno in nenadzorovano.

Obstajajo še druge študije, ki poskušajo odgovoriti, kaj pravzaprav povzroča nastanek avtoimunske bolezni.

Tudi »zahodnjaška prehrana« je eden od dejavnikov tveganja za razvoj avtoimunske bolezni. Uživanje hrane z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in predelane hrane naj bi bilo povezano z vnetjem, ki bi lahko sprožilo imunski odziv. Vendar to še ni dokazano. Študija iz leta 2015 se je osredotočila na specifično teorijo, imenovano higienska hipoteza. Zaradi cepiv in antiseptikov dandanes otroci niso tako izpostavljeni mikrobom kot nekoč. Zaradi pomanjkanja izpostavljenosti bi lahko njihov imunski sistem pretirano reagiral na neškodljive snovi.

Zakaj imunski sistem napada naše telo?

Zdravniki ne vedo natančno, kaj povzroča odpoved imunskega sistema. Kljub temu nekateri ljudje lažje zbolijo za avtoimunsko boleznijo kot drugi.

Za temi boleznimi trpi v povprečju tri četrtine žensk (pogosto se bolezen začne že med 15. in 44. letom).Pri nekaterih boleznih je zelo izrazita prevlada žensk, na primer za avtoimunskim tiroiditisom zboli 10-krat več žensk kot moških, po drugi strani pa enak delež moških in žensk zboli za avtoimunsko sladkorno boleznijo ali Crohnovo boleznijo.

Nekatere avtoimunske bolezni so pogostejše pri določenih etničnih skupinah. Na primer, lupus prizadene več Afroameričanov in Latinoameričanov kot belcev.

Viri:
1. https://www.healthline.com/health/autoimmune-disorders#common-autoimmune-diseases
2. https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/avtoimunske-bolezni-napacna-akcija-imunskega-sistema/
3. http://www.galenia.si/files/Avtoimunske%20bolezni.compressed.pdf