DELOVANJE ŠČITNICE – Učinek telesne aktivnosti

Delovanje ščitnice in njena vloga v telesu

Ščitnica je endokrina žleza, ki se ovija okoli sapnika tik pod Adamovimi jabolki. Njegova glavna naloga je proizvodnja in izločanje hormonov, med katerimi sta zelo pomembna tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki vplivata na presnovne procese v telesu. Tu se nahaja tudi hormon kalcitonin, ki uravnava raven kalcija. Ščitnični hormoni tako nadzorujejo porabo energije v telesnih organih in tkivih, rast in razvoj ter toplotno regulacijo.

Motnje v delovanju ščitnice se najpogosteje izražajo z njenim zmanjšanim ali povečanim delovanjem. V primeru zmanjšane aktivnosti imamo opravka s hipotiroidizmom in upočasnjeno presnovo. Prekomerna aktivnost se imenuje hipertiroidizem, kjer opazimo hitrejši metabolizem. Oba primera vplivata tako na naše telo kot na počutje in lahko resno ogrozita naše zdravje.

hipotiroidizem

Ščitnica ne proizvaja in ne izloča dovolj hormonov za normalno delovanje telesa. Pogost vzrok je avtoimunsko vnetje, imenovano Hashimotov tiroiditis. Lahko je posledica pomanjkanja joda v prehrani, tudi pri nekaterih ženskah opazimo prehodno poslabšanje delovanja ščitnice po porodu. Vzrok je lahko tudi poskus zdravljenja hipertiroidizma z operacijo ali radioaktivnim jodom. Hitrost napredovanja bolezni ter intenzivnost in vrsta simptomov so odvisni od vzroka, vrste zdravljenja in lajšanja simptomov.

Najpogostejši simptomi ali posledice hipotiroidizma vključujejo:

• povečana utrujenost
• povečana občutljivost na mraz
• povečanje telesne mase
• zaprtje
• depresija
• oteklina okoli vratu, v nekaterih primerih tudi obraza
• suha koža in lasje
• pri ženskah opazimo močnejše in boleče menstruacije

Nevarnosti, ki jih predstavlja bolezen so: bolezni srca, nezmožnost zanositve, bolečine v sklepih, debelost.

Hipertiroidizem

Nasprotno se zgodi pri hipertiroidizmu, kjer ščitnica čezmerno izloča hormone. Zelo pogost vzrok je druga avtoimunska bolezen, imenovana Gravesova bolezen. Nepravilno delujoče ščitnično tkivo ali druge oblike vnetja lahko povzročijo tudi hipertiroidizem.

Simptomi, ki spremljajo bolezen, so:

• živčnost, tesnoba
• občutljivost na vročino
• oteklina okoli vratu
• hujšanje
• hiter in/ali nereden srčni utrip
• težave s spanjem
• pogostejše odvajanje blata
• mišična oslabelost
• pri ženskah neredne menstruacije

Bolezen lahko povzroči srčne zaplete ali osteoporozo.

Vpliv vadbe

Za ljudi, ki se soočajo s simptomi motenj delovanja ščitnice, je redna vadba še toliko večji izziv. Vendar lahko redna vadba pomaga ublažiti te simptome. Z vajami lahko dvignemo raven energije in zmanjšamo občutek utrujenosti, ki je pogost znak hipotiroidizma. Sproščanje endorfinov preprečuje občutke depresije in izboljša vaše splošno počutje. Premalo aktivna ščitnica upočasni metabolizem, ravno nasprotno, telovadba ga pospeši.To je še posebej pomembno za ljudi, ki imajo zaradi hipotiroidizma težave z debelostjo in težje shujšajo. Tako hipotiroidizem kot hipertiroidizem povečujeta tveganje za srčne zaplete, medtem ko redna vadba zmanjšuje te možnosti.

Vrsta in količina telesne dejavnosti

Načinov redne vadbe je veliko, pri izbiri pa je pomembno tudi vaše zdravstveno stanje. Če bolezen ščitnice uspešno nadzorujete in ste sicer razmeroma zdrava oseba, lahko vadite podobno kot ljudje brez težav s ščitnico. Če niste prepričani, se pred začetkom vadbe posvetujte z osebnim zdravnikom.

Vsem, ki do sedaj niste vadili redno, svetujemo, da začnete počasi. Izberite nizko intenzivno aktivnost in postopoma prestopajte k zahtevnejšim. Začnete lahko s hojo, kolesarjenjem, jogo, pohodništvom, plesom, vodno aerobiko, plavanjem, začetnimi vajami za moč… Pomembno je, da v aktivnosti uživate in jo prilagodite svojim zmožnostim. Tako boste telesno aktivnost lažje vključili v svoj tedenski urnik. Vaše telo se bo postopoma navadilo na intenzivnost in sčasoma boste pripravljeni na bolj intenzivne in zahtevne vaje.

Po podatkih WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) se priporoča 150 minut srednje intenzivne aerobne aktivnosti na teden (na primer 30 minut na dan, 5 dni v tednu) ali 75 minut visoko intenzivne ali kombinacija obojega za opazne izboljšanje zdravja. Aerobna aktivnost naj traja vsaj 10 minut brez prekinitve. Podvojite ta tedenska priporočila za dodaten pozitiven učinek na zdravje. Dvakrat na teden izvajajte vaje za moč večjih mišičnih skupin.

Za najprimernejši začetek in napredek do želenih učinkov na vaše zdravje prilagodite vadbo svojim zmožnostim ali se posvetujte s strokovnjakom s področja vadbe in gibanja.

Boštjan Holobar, kineziolog