NAPETENO PSIH, NAPETO TELO

kako se počutiš Ste dobro – v homeostazi? V vsakem trenutku lahko trčite ob kakršen koli stresor, ki lahko poruši vaše ravnotežje. Proces lahko primerjamo z živalskim svetom, kjer se zgodi z levom, ki lovi zebro, in z zebro, ki jo lovi lačen plenilec. Odziv na stres je seštevek nevronskih in endokrinih sprememb, ki se zgodijo pri zebri in levu z enim samim ciljem – pomagati prebroditi krizo in vzpostaviti ravnovesje, v našem primeru dobro počutje.

Vsak stres ni slab. Ljudje imamo radi stres. Včasih celo plačamo, da doživimo stres ob gledanju grozljivke ali skoku s padalom. Všeč nam je, če ga je prav, ravno dovolj. Njegov namen je, da naše telo zbere dovolj energije, da nas zaščiti pred morebitno nevarnostjo. Če se tak proces pogosto dogaja, je naše duševno in fizično zdravje potisnjeno na rob.

Kako se začne? Kritične situacije dajo našim možganom signal za začetek odziva na stres. Možgani se odzovejo s kaskado procesov, ki se v našem vedenju pogosto kažejo kot volja do boja ali bega. Stresne situacije vedno spremlja odziv našega telesa s pospešenim delovanjem, kar povzroči visok krvni tlak in visok srčni utrip. V obdobjih čezmernega stresa se poslabša funkcija regeneracije in reprodukcije tkiv, primerna za obdobje po krizi.

Človek se že od nekdaj spopada s stresom, a novost je v načinu delovanja stresa pri današnjih pametnih in družabnih bitjih 21.^st stoletja.

Kaj sproži stres? Sprožilec ali ogrožajoči dejavnik je lahko čustvo, spomin ali misel da se nam bo kaj hudega zgodilo. Če imamo občutek, četudi napačen, da se bo naše počutje spremenilo, ustvarimo idealne pogoje za anksioznost in paranojo, zaradi česar je naša psiha pod stresom. Zanimivo je, da sta občutek izgube nadzora in predvidljivosti v samem jedru psihičnega stresa. Nazadnje, ko ste obtičali v prometnem zastoju, ste najverjetneje doživljali hipertenzijo, ki jo povzroča stres.

Kako lahko stres ubija? Pogosto doživljanje akutnega stresa lahko povzroči poškodbe srčno-žilnega sistema. Povečan pretok krvi povzroči vnetje krvnih žil. Maščoba, holesterol in glukoza lahko začnejo mašiti arterije.

Kronični stres oslabi naš živčni sistem. Stres uniči nevrone v limbičnem sistemu v hipokampusu, kar povzroči oslabljen dolgoročni spomin. Nasprotno se dogaja z našim središčem strahu, v amigdali, ki dejansko raste z doživljanjem stresa. Kronični stres spodbudi našo amigdalo, da postane pretirano reaktivna in histerična, kar se kaže kot anksioznost.

Oslabljen je tudi naš center za ugodje in posledično zmanjša sposobnost doživljanja užitka. Če nam stres vzame nevrotransmiter ugodja, dopamin, kaj nam še ostane?

Možganski center za presojo, logika in načrtovanje – prefrontalni korteks, razvija najnovejše in raziskave kažejo, da je njegov razvoj genetsko pogojen. Dokončujejo ga naše življenjske izkušnje.Kronični stres pospešuje proces atrofije, ki je v nevroznanosti znan kot odmiranje nevronov in njihovih povezav. Posledično imamo lahko težave s presojo in odločanjem, ki lahko močno zaznamujejo naša življenja.

Simptomi kroničnega stresa lahko tudi razdražljivost, anksioznost, depresija, glavoboli, nespečnost… Odziv na akutni stres vključuje povečano delovanje imunskega sistema, medtem ko kronični stres njegovo delovanje zmanjša.

Obvladovanje stresa:

1. Razumevanje svojega telesa in povezovanje s seboj

Preden lahko učinkovito obvladujemo stopnjo stresa, moramo ugotoviti, koliko stresa doživljamo v tistem trenutku. Zdravniški pregled ni potreben, odgovor nam bo dal zelo natančen instrument, naše telo. Enostavno se moramo vprašati: »Koliko stresa trenutno doživljam?« Stres se lahko odraža kot tesnoba, jeza, mišična napetost ipd. Če ne zaupate lastni presoji, vprašajte za mnenje nekoga, ki vam je blizu.

Stres lahko prepoznamo tudi psihosomatsko in njegovi simptomi so: utrujenost, močno in hitro bitje srca, povečano znojenje, hitro dihanje, bolečine v vratu ali ramenih, bolečine v križu, glavoboli, mrzle roke ali noge, bolečine v prsih, vrtoglavica, driska ali zaprtje, nohti. -grizenje, težave pri požiranju ali suha usta, pomanjkanje energije, prekomerno uživanje hrane, občutek nemoči, zloraba alkohola, kajenje, povečana razdražljivost, nepotrpežljivost, izguba spolne želje, pozabljivost …

2. Sprostitev našega telesa

Za sprostitev telesa lahko uporabljamo dihalne tehnike, raztezanje in masažo telesa, t. i. body scan vadbo za prepoznavanje mišične napetosti in drugih simptomov stresa v telesu, diafragmatično trebušno dihanje, progresivno sproščanje, TRE.^®, joga

3. Sprostitev naših misli

Pretok našega telesa in našega uma nenehno deluje, zato ima neverjetno moč, da pod stres spravlja celotno telo.

Znaki, da je naš um pod stresom: hitre in nenadzorovane misli, občutki tesnobe, razdraženosti, vznemirjenosti in zaskrbljenosti, težave pri ohranjanju koncentracije in zaspanosti.

Izvor naših misli sooblikujejo tri komponente: naš temperament in osebnost, naša družina in izkušnje izvorne družine ter življenjske izkušnje (travme, zlorabe).

Kje začeti z obvladovanjem stresa – sociostazo

Ljudje smo družbene živali in kot taki imamo moč uravnavati notranjo biokemijo in čustva drug drugega prek zavestnih in nezavednih komunikacijskih mehanizmov. Moč medosebnih odnosov nam lahko izjemno pomaga, saj povezave med fizičnim zdravjem in pozitivnimi odnosi so dosledna ugotovitev raziskav psihonevroimunologije ki raziskuje povezavo med človeškim umom, telesom in fizičnim zdravjem. Podpora družine, prijateljev in znancev nas lahko zaščiti pred negativnimi učinki stresa. Družba naklonjenih ljudi znižuje krvni tlak, stresne hormone, reaktivnost avtonomnega živčnega sistema in srčno-žilnega sistema ter zmanjšuje možnost zbolevanja. Kakovostni odnosi spodbujajo nastanek celic T in naravnih celic ubijalk, ki izboljšujejo delovanje imunskega sistema.

Staš Žnidar, mag. ZDŠ